To, kar pojemo, ne vpliva le na naše zdravje, ampak tudi na naše počutje. Premalokrat se zavedamo, kako pomembno nalogo opravlja naš prebavni sistem. Če naša prebavila ne delujejo pravilno, se to kaže tako na našem počutju, kot tudi na videzu in na fizičnih zmogljivostih. Zato je pomembno, da se zavedamo, da vse, kar damo v usta, vpliva na delovanje našega prebavnega trakta, pa naj bo ugodno ali neugodno.
Veliko prebavnih težav je mogoče izboljšati ali celo odpraviti že z nekaj spremembami življenjskega sloga. So pa tudi primeri, ki so doživljenjski.
Simptomi, ki jih povzroča nepravilno delovanje prebavnega trakta, so:
– utrujenost po zaužitem obroku,
– nenehna lakota,
– glavobol,
– spahovanje,
– napihnjenost v trebuhu,
– bolečine v mišicah in sklepih,
– vetrovi,
– napihnjen videz telesa,
– refluks (vračanje želodčne kisline),
– …
Verjetno ste tudi sami že doživeli katerega od omenjenih simptomov. V nadaljevanju si bom ogledali, kako poteka prebavni proces v telesu in kateri dejavniki vplivajo na prebavo.
PREBAVNI SISTEM
Prebava se začne v ustih. Za optimalno pretvorbo hrane v energijo je treba hrano v ustih žvečiti tako dolgo, da postane tekoča. Z žvečenjem se encimi iz sline pomešajo s hrano in s tem omogočijo njeno razgradnjo, še posebej to velja za ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine namreč ostanejo kemijsko nespremenjene. Pomembno je, da hrano dobro prežvečite in ne goltate kar celih kosov. Če so kosi hrane preveliki, jih kislina v trebuhu ne more razgraditi. Večji kosi hrane povzročajo težave tudi v tankem črevesu, saj je absorpcija molekul hrane in hranil otežena.
Hrana iz ust potuje v želodec, kjer se pomeša z encimi in klorovodikovo kislino (HCl). HCl razgradi beljakovine v aminokisline, ki so tako pripravljene za absorpcijo v tankem črevesu. Dobro prežvečeno hrano bo HCl učinkovito razgradila, s tem pa tudi morebitne parazite in plesni. To pa ne drži za slabo prežvečeno hrano, saj se lahko paraziti in plesni, ki se skrivajo v njej, v tankem črevesu, kjer je okolje bolj alkalno, razvijajo naprej.
Hrana iz želodca potuje v tanko črevo. Za prebavo v tankem črevesu skrbijo prebavni encimi, trebušna slinavka in žolč iz jeter. Prebavljena hrana nato potuje skozi portalne vene v jetra, kjer se naprej predeluje. Od tu gre s pomočjo krvi do celic v telesu, kjer se pretvori v energijo in za obnovo celic.
Neprebavljeni in neželeni deli hrane gredo naprej v debelo črevo, kjer se dokončno predelajo, preden zapustijo telo. Debelo črevo je dolgo približno 1,5 m in služi kot poseben organ za produkcijo določenih vitaminov in stranskih produktov mlečne kisline, ki pomagajo pri peristaltiki debelega črevesa.
Proces prebave hrane je zahteven in da ta poteka učinkovito, je zelo pomembno, kaj vnašamo v telo.
Zdaj pa si poglejmo še nekatere dejavnike in njihov vpliv na kakovost in učinkovitost delovanja prebave.
HIDRACIJA – VNOS VODE
Uživanje zadostne količine vode je eden od najpomembnejših dejavnikov za nemoteno delovanje črevesja. Kadar začutite žejo, je telo že nekoliko dehidrirano. Pitje vode takrat ne pomaga veliko. Piti je treba tudi takrat, ko ne čutimo žeje. Če ne pijemo dovolj, se to odraža tudi v naši prebavi. Ko je telo dehidrirano, debelo črevo stisne vodo iz blata, kar povzroči zaprtje in absorpcijo toksičnih snovi v krvni obtok. Zaradi dehidracije smo tudi utrujeni, v želodcu pa občutimo neprijetno slabost.
NAMIG:
Na dan zaužijte vsaj 2 litra vode in več. Pijte tudi nesladkano limonado in čaje.
PREDELANA HRANA IN PIJAČA
Močno začinjena, pekoča in mastna hrana lahko pri nekaterih ljudeh slabo vpliva na prebavo. Zlasti močno predelana hrana, ki vsebuje kemične dodatke, barvila, sredstva za konzerviranje, stabilizatorje, ojačevalce okusa, emulgatorje in hidrogenerirano maščobo je za prebavni trakt še posebej škodljiva. Te dodatke v prehrani tanko črevo zazna kot vsiljivce in tako lahko oteži pravilno delovanje prebave. Imunsko sistem te »vsiljivce« v prebavnem traktu razredči in izloči iz telesa.
Tudi predelani sokovi lahko vodijo do prebavnih težav. Sadni sokovi se obdelujejo pri višjih temperaturah. S segrevanjem (pasterizacijo) se uničijo naravni encimi, večina vitaminov in ostalih mikrohranil. Ti sokovi so bolj podobni sladki vodi z dodanimi sintetičnimi vitamini kot pa pravemu naravnemu soku. Take pijače slabijo in uničujejo naš prebavni trakt.
Če pa se predelana hrana (kemikalije in sladkorji) iz telesa ne izloči, v telesu povzroči stres in spet lahko pride do zaprtja. Telo namreč v takem primeru upočasni prebavo in izločanje blata iz telesa.
NAMIG:
Količino predelane hrane v vaši prehrani karseda omejite ali se ji popolnoma izognite. Več pozornosti namenite nepredelani hrani, ki je od predelave do vašega krožnika porabila čim manj časa. Hrano pripravljajte sami, saj boste tako najbolje vedeli, kaj jeste.
Sokove si pripravljajte iz surovega sadja in/ali zelenjave.
MLEČNI IZDELKI
Izdelki iz mleka so vrsta živil, ki imajo lahko precej negativen vpliv na delovanje prebavnega trakta. Zadrževanje vode, napihnjen trebuh, vetrovi in tekoče blato so najpogostejši pokazatelji, da to drži.
Komercialni mlečni izdelki, s katerimi se dnevno srečujemo na policah v trgovinah, največkrat vsebujejo ostanke hormonov, antibiotikov in pesticidov, ki so jih živali uživale med prehranjevanjem. Te dodatke živalim dodajajo zato, ker želijo povečati količino mleka. Mlečni izdelki pa so poleg tega še dodatno obdelani s pasterizacijo in homogenizacijo, tako da jih telo še težje sprejema kot pravo hrano.
S pasterizacijo se uničijo encimi laktaze, ki v naravnem procesu razgradijo laktozo (mlečni sladkor). Homogenizacija mleka pa je postopek, pri katerem se spremeni prvotna sestava membran maščobnih kroglic.
NAMIG:
Uživajte organske in/ali surove mlečne izdelke, ki so bogati z naravnimi probiotiki. Izdelki iz kozjega ali ovčjega mleka so lahko dobra alternativa. Prav tako pa si lahko sami pripravite domače mleko iz mandljev in ostalih oreščkov.
STRES
Na prebavo ne vpliva le to, kaj pojemo. Na našo prebavo lahko vpliva tudi stres, ki je dnevni spremljevalec veliko ljudi. Hiter način življenja, kopičenje dela in skrbi lahko povzroča velike težave pri prebavi.
Ko smo pod stresom, ta prekine prebavo z aktivacijo simpatičnega živca, ki telo pripravi na boj ali beg. Osrednji živčni sistem prekine dotok krvi, pri čemer je onemogočeno krčenje mišic prebavnega trakta in tako se prebava ustavi. Stres lahko povzroči razna vnetja gastrointestinalnega sistema, ta pa tako postane tudi bolj dovzeten za različne okužbe.
Stres pa lahko na telo delujejo tudi tako, da zaustavi delovanje želodca, pri čemer pride do občutka slabosti ali driske. Veliko ljudi mora pred zelo pomembnim dogodkom, izpitom oz. preizkušnjo na veliko potrebo, kar je posledica stresa na delovanje prebavnega trakta.
NAMIG:
Ko jeste, si za hrano vzemite čas in ne hitite. Čim večkrat si vzemite čas le zase. Počnite stvari, ki vas sproščajo in veselijo. Privoščite si masažo, najdite si hobi, meditirajte, poslušajte glasbo, pogovarjajte se v sproščenem vzdušju.
KONEC
Težave s prebavo so za marsikoga nekaj vsakdanjega, a ni treba, da je tako.
Ljudje imajo pogosto občutek napetosti v trebuhu, so napihnjeni in brez energije. Sčasoma te težave preprosto sprejmejo in se z njimi sprijaznijo. V večini primerov so vzrok za njihove težave hiter način življenja, temu primerna hrana in dolgotrajen stres.
Le vi se lahko odločite, ali boste pustili, da te težave postanejo vaša stalnica. Vedno obstaja tudi druga možnost. Upoštevajte zgornje namige in zaživite bolj sproščeno.
| Še več različnih nasvetov, kako izboljšati svoje zdravje in počutje ter si povrniti življenjsko energijo, pa boste našli v moji zadnji uspešnici, knjigi Dr. Jaz. |
 |
Vir: How to Eat, Move and Be Healthy!; P. Chek; 2004