Odkar pomnim, še nisem imela dveh zaporednih rojstnih dni, ko bi tehtala enako. Zadnjih 10 let sem kilograme le pridobivala, razen v primeru, da sem se držala res zelo stroge in kratkotrajne diete. S temi dietami mi je šlo hujšanje sicer zelo dobro, vendar sem kilograme takoj pridobila nazaj, ponavadi še nekaj več. Te diete so bile zame tudi pravo mučenje, saj sem bila neprestano lačna. Pred leti sem se lotila veganske diete, ki mi je sicer prinesla uspeh, vendar sem se počutila čisto brez energije, ko sem šla na pregled krvi, pa sem imela tudi zelo slabo kri, saj nisem dobila vseh hranil, ki jih bi moje telo potrebovalo. Ko sem s to dieto prenehala, sem se še bolj zredila nazaj. Naslednje sem se lotila diete, ki se imenuje LCHF in sicer je to keto dieta. Zgodilo se je, da sem planirala ogromno obrokov, kjer bi se lahko prekršila ali kjer bi npr. nezdrave sladice lahko nadomestila z »zdravimi«, kar se je žal dogajalo prepogosto. Lahko bi rekla, da sem takrat postala prav odvisna od planiranja obrokov, moj nezdrav odnos do hrane je bil slabši kot kadarkoli. V tistem času me je čakala tudi operacija kolena, saj moje telo ni več zdržalo teže, ki jo je moralo nositi. To mi je nekako dalo misliti, da je skrajni čas, da se resno lotim svojega slabega odnosa do hrane.
Ko sem okrevala sem se vpisala na aerobiko, kjer sem preko znanke izvedela za Boštjana. Ker ga ni mogla prehvaliti, sem se odločila, da tudi sama dam priložnost in izkoristim brezplačni svetovalni pogovor pri njem. Danes sem najsrečnejša, da sem sama sebi dala to priložnost. Kar se hrane tiče, je bil Boštjan glede keto diete kar zadovoljen, mi pa je razložil, zakaj bi bilo dobro, da odstranim določene stvari iz prehrane. Zelo strokovno me je podučil o prehrani karnivor, za katero sem prav tako že slišala, vendar se mi je ideja, da bi iz prehrane popolnoma izločila določena živila in še posebej zelenjavo, zdela popolnoma nora. Po vsem, o čemer me je Boštjan poučil, sem dala temu prehranjevanju priložnost. Po dobrem tednu, ko sem jedla samo meso, sem prvič v življenju videla, kaj to pomeni, ko te ne boli stalno trebuh, ko te ne napihuje in črviči v trebuhu. Po enem tednu sem si privoščila skledo zelenjave in ne morem opisati, kakšne težave sem imela. Moje telo mi je enostavno začelo sporočati, da zelenjava povzroča hudo vnetje v meni, zato sem se ji popolnoma odpovedala. Ko sem videla, kako se mi počutje boljša, sem se odločila, da res pridobim še dodatne informacije o tem načinu prehranjevanja, in odločila sem se, da mu dam polno priložnost. Boštjan mi je pri tem ves čas stal ob strani in mi dajal napotke, da sem vse delala pravilno. Na začetku sem jedla samo meso, kasneje sem pričela jesti še jajca in surove mlečne izdelke. Ugotovila sem, da za zajtrk sploh nisem več lačna, saj inzulin v mojem telesu ni več nihal, kot nekoč. Tako sem prešla le na dva obroka dnevno. O tem, kako se je topila moja teža ne rabim niti pisati, saj je zame to postal postranski produkt te diete.
Moje življenje se je dobesedno obrnilo na glavo, ampak v dobrem smislu. Nimam več mozoljev, za katere sem celo življenje pač mislila, da so del mene, in da imam po naravi pač mastno kožo, najbolj pa sem vesela, ker je izginila moja tesnoba. Anksioznost, ki je bila že leta del mene, je postajala vedno manjša. Imam ogromno energije. Najbolj vesela pa sem, da sem se nehala boriti z avtoimuno boleznijo ščitnice (Hašimoto), kjer mi ščitnica preprosto ni delovala. Zdravniki so mi povedali, da se zato konstantno redim. Moja protitelesa za Hašimoto so izginila in prvič v življenju sem brez Eutiroxa. Ker v mojem telesu ni več vnetij. Na začetku diete se mi niti sanjalo ni, da ima to lahko vpliv tudi na moje bolezni oz. zdravje.
Moja dieta se je spremenila v moj življenjski slog in tako živim že več kot leto dni in ne čutim potrebe prav po ničemer. Moja kri je dobra in počutje tako dobro, kot še nikoli prej v odraslem življenju.
Katarina M., Vrhnika