V članku si lahko preberete kaj je naloga in kakšna je pot zaužitih ogljikovih hidratov v telesu po zaužitju.
Zaužiti ogljikovi hidrati (OH) potujejo v želodec in nato v malo črevo, kjer se dogaja skoraj celoten proces prebave. Temeljna funkcija encima, kateri razgradi OH v malem črevesju je amilaza. Ti encimi razgradijo OH v enostavne sladkorje kot so fruktoza, laktoza, glukoza in manjše verige glukoznih molekul (glukozne polimere).
Ti enostavni sladkorji se nato absorbirajo skozi obloge malega črevesja in se preko portalne vene transportirajo v jetra, kjer se vsi ti enostavni sladkorji spremenijo v sladkor imenovan glukoza. V človeškem telesu je glukoza edini uporabljiv enostavni sladkor.
Jetra so najbolj aktiven organ v telesu saj morajo opravljati kar 64 vitalnih funkcij in ena izmed teh je, da sprostijo novo nastalo glukozo v krvni obtok katera dvigne krvni sladkor na raven kakršna naj bi morala biti. V primeru, da je raven glukoze previsoka, se poveča tudi koncentracija le te v krvi. Višek v krvi se mora odstraniti, to pa telo naredi tako, da trebušna slinavka sprosti hormon inzulin, ki sladkor transportira in/ali ga naredi razpoložljivega za človeško tkivo. Inzulin z glukozo najprej oskrbi mišična tkiva, še posebej po treningu, ko so zaloge energije v mišicah nizke. Ko je enkrat glukoza absorbirana v celico je uporabljena za energijo, kar pa je neuporabljene se pretvori in uskladišči v mišice kot glikogen kjer tako shranjen služi za anaerobične aktivnosti.
Vedeti je potrebno, da mišična tkiva lahko sprejmejo le določen delež glukoze, če pa jo je v krvnem obtoku preveč pa inzulin zaustavi skladiščenje .
Če je na enkrat na voljo preveč glukoze v krvi, se jo odvečni del uskladišči v jetrih.
Za razliko od mišič, jetra absorbirajo glukozo postopoma. Jetra imajo zmožnost skladiščenja od 300 do 400 kalorij v obliki glikogena.
Ta jetrni glikogen, v primerjavi z mišičnim glikogenom, je prvotno uporabljen za delovaje možganov in aerobno delovanje.
Ko so jetrne zaloge polne, in so količine odvečne inzulinske glukoze v krvnem sistemu še vedno znatne , bodo bile le te odstranjene in uskladiščene kot maščoba v maščobnem tkivu.
Pomembno je omeniti, da če so zaužiti ogljikovi hidrati že enostavni sladkorji ali pa je vsebnost topljivih prerambenih vlaknin nizka, bodo bili v kri absorbirani prehitro.
V takem primeru trebušna slinavka deluje hitro in posledica je prevelika sprožitev inzulina.
Med tem ko mišično tkivo in jetra absorbirata krvno glukozo zelo počasi, se bo presežek krvne inzulinske glukoze uskladiščila v maščobnih celicah. Ko je vpliv hormona inzulin v tej situaciji prevelik in je njegova funkcija odstranitev sladkorja iz krvi v času 20 do 30 minut, lahko nivo sladkorja v krvi pade pod normalno mejo (hipoglikemija).
To zmanjša dostavo glukoze do centralnega živčnega sistema, kar ima omembe vreden vpliv na višje možganske funkcije in se za posledico počutite počasni, zmatrani in izčrpani.
Jetra so v tem primeru odgovorna za popravo problema nizkega krvnega sladkorja s pomočjo hormona glukagona, ki se sproži iz trebušne slinavke. Glukagon se sproži zaradi nizke ravni krvnega sladkorja.
Nato glukagon sproži jetra, da sprostijo uskladiščen glikogen kot glukozo in ta zopet napolni nivo krvnega slakorja.
Če pride glukagon do jeter in zaradi kateregakoli razloga, kot na primer radikalne diete ali pa prevelikega napora, jetra ne morejo oskrbeti krvi z glukozo oz. pride do povišane potrebe po glukozni energiji, se sproži zaporedje dogodkov, ki povzročijo razgradnjo krvnih proteinov. Pride lahko do razkrajanja organov in mišicnega tkiva.
Ta postopek razgradnje tkiva za energijo je poznan kot glukoneogeneza.